»Na eni strani črpa iz tega širokega osvobojenega zvočnega diapazona, ki ga je prinesel modernizem, na drugi strani pa se zaveda, da je ta divjost lahko za poslušalca, ki se ukvarja s skladbo samo tistih 20 ali 30 minut, kolikor traja, lahko tudi zahtevna.«
»Ko sem prišel v Ljubljano, sem bil v naši takratni skladateljski skupini Pro musica viva takoj ujet v kompozicijsko-tehnične skrajnosti, kot so bile dodekafonija, serialnost, elektronska glasba in podobno.«
»Mislim, da je treba – mislim, da je to enkrat dejal skladatelj Lojze Lebič – neusmiljeno soočati slovensko glasbo s sodobno evropsko in svetovno tvornostjo in mislim, da je to treba početi na obeh ravneh.«
»Tisto, kar se mi zdi pomembno, je to, da smo festival, ki se dogaja v Sloveniji, ki dobiva dotacije slovenskega Ministrstva za kulturo, Mestne občine in seveda tudi iz tujine, vedno pa se pojavlja vprašanje, kakšen je naš davek do slovenske glasbe.«